Zbudl naju je petelin, ki tukaj v Franciji ne kikirika, ampak ima tak zvok, kot da bi zakrical "papaja". Vlazno jutro v zavetju cerkvice in pokopalisca naju je kmalu primoralo, da sva odkolesarili proti Tarbesu. Nekaj manjsih vzponov in spustov v megli in ze sva bili tam. Najino zivljenje se pogosto vrti okoli supermarketov, saj je hrana za naju zelo dobra motivacija, da kam prideva. Po zajtrku na avtobusni postaji in prijaznih pozdravih in voscilih Francozev sva odkolesarili - skoraj po ravnem - proti Lurdu. Tam sva nasli ugoden hotel z zelo prijaznimi lastniki. Takoj sva si skuhali kosilo, napeli strik cez sobo in obesili vlazne obleke. Potem sva si vzeli ves preostanek dneva za svetisce. Meni je bilo zelo vsec, tako ambient, kot ljudje, masa ... Pozno zvecer sva odsli spat.