Zavetisce sva zapustili kolikor pozno je bilo mogoce in odkolesarili po originalni poti do prve kavarne, ki je bila cez kaksne 4 km v majnsem mestecu. Tam so naju dohiteli "pesaki", ki sva jih med potjo prehitevali in ki so prenocili v istem zavetiscu kot medve. Malo sva pokramljali z njimi, pojedli zajtrk in odkolesarili naprej.

Pot vodi po ravni, rahlo valoviti pokrajini, obcasno ob kanalu. Veliko je akveduktov in starih znamenj. Tudi pastirja z ovcami sva danes srecali in vsake toliko kaksen avto. Iz originalne poti so naju cestni delavci preusmerili na asfaltno cesto, kar je meni cisto ustrezalo. Izgleda, da je vec vzporednih poti v Santiago, saj je tudi ob najini cesti bilo veliko starih kamnitih znakov za to pot. Vecinoma ravna cesta, kot bi jo potegnil z ravnilom, ki vodi skozi valovito pokrajino. Znamenje, da se priblizujes kaksnemu mestu je to, da iz zemlje najprej pogleda zvonik, potem strehe his in nato ostalo. Do mest se spustis v dolino in sele ob takih spustih Alenka prizna, da je teren raven.

Danes nisva veliko kolesarili, tudi znamenitosti naju niso pritegnile. Prekolesarili sva polovico Camina po Spaniji (Camino Frances) in zeliva si se malo odpociti. Za kraj pocitka sva si izbrali Sahagun, to je kraj, ki je dovolj dalec, da ga "pesaki", s katerimi sva bili zadnjo noc pod isto streho, ne dohitijo ... To zavetisce je na obmocju bivsega samostana menihov iz Clunyja. Cerkev je lepo preurejena v zavetisce. Tu si nabirava moci in hrano za naprej.

Malo mi je zal, da ne znam spansko. Znam sicer steti do 4, skupaj z Alenko pridem do 9. Znam pozdraviti, se zahvaliti in se posloviti, vse ostalo pa je zame "spanska vas". Morda res ni lepo od mene, da toliko dni potujem po dezeli, a ne razumem govorice "domorodcev", vendar se da vse zmeniti. Stare mame vprasam za cerkev in maso, za smer vprasam mimoidoce in ustavim voznike, za informacije vprasam smetarje. To so osebe, ki znajo pocasi govoriti in razlagati tudi z rokami. Imava pa tudi sreco. Danes nama je romar, ki zna spansko, razlozil, kar je pisalo na vratih zavetisca. Tako sva sli z mirno vestjo noter, si rezervirali posteljo in si skuhali kosilo. V nasprotnem primeru bi 2 uri cakali zunaj na soncu in na ulici kuhali, dokler se uradne ure ne bi zacele.