Po noci, prespani ob nogometnem igriscu, okrog 7h kreneva naprej. Sama sem danes kar prevec slabe volje; neizreceni obcutki le se poslabsajo pocutje. Z vso to navlako custev in brez jutranje kave besna nase in na ves svet poganjam prvih 20 km: s slusalkami v usesih, od koder odzvanja prav posteno razbijanje. Vsekakor dobra "droga" in odlicen "kavni nadomestek".

Ko pa ustaviva v prijetnem parku kraja Cologna Veneta, kjer si pripravim skoraj liter instant kave, in ko se z Olgo pricneva pomenkovati, svet ponovno postane znosen in zivljenje lepo. Dobro se najeva in napijeva - kave in vode - ter si pripraviva tekocino za na pot. Tadejine sumece tablete se niso posle in so zame vec kot dragocenost ... Bidon, poln okusne bele kave, pa prav tako.

Zapeljeva se skozi mesto, obcudujeva mogocno baziliko, grajeno v klasicnem slogu, si privosciva capuccio, nekoliko se se ocediva - in poganjava naprej. Po neskoncnih ravnicah ugotavljava, kako je bil vcerajsnji vzpon prava popestritev poti. Skoraj vsakemu vzponu sledi spust, zato sem skorajda ze vzljubila klance. Vesela sem, da sva se jih z Olgo ze doma privadili.

Ob poti obcudujeva rodovitna pola: ogromni nasadi jablan, hrusk, tobaka, celo riza in kakija. Priznam, da me tu in tam kar prevec zamika, da bi si napolnila nahrbtnik ...; no ja, vendarle pa se kaj taksnega res ne spodobi za Bozjo pot. ;)

Zame to romanje ni brez "zrtev"; prva dva dni me je posteno ozulil presirok sedez, ki sem ga vceraj menjala - k sreci sem za vsak primer s seboj vzela originalnega, "betonskega". Ocitno mi veliko bolj ustreza, saj bolecine "sedala" niso vec tako ubijalske. Ves preostali del "trupla" pa se je verjetno ze nekoliko privadil na "trpljenje", saj misice ne bolijo vec tako hudo (verjetno pa svoje naredi tudi "cudezni aktivni gel" - malo reklame za Perskindol;)).

Kakor Olgo, so tudi mene priceli navdusevati Italijani - tega sem res vesela in bom morda le "ozdravljena" mnenja, ki sem ga pridobila ob slabih izkusnjah z njimi. Ne vem, ali so sedaj tako drugacni (prijazni, odprti, veseli ...) zato, ker so tukaj doma, ali ...?

Sedaj sva v Mantovi; vsega sva do sedaj prevozili 395 km, od tega danes malo manj kot 90, nekaj pa jih se bova - Bog ve, do kam, preden si bova zazeleli "lahko noc" in (upam, da ne lacni;)) popadali v spalke.